Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, na Sakušaku 79, stoji danes sodobna stanovanjska hiša, ki z vgrajeno spominsko plošco opozarja mimoidoče, da so prišli do domačije, na kateri se je leta 1862 rodil svetovno znani izumitelj Janez Puh. Plošča je bila odkrita ob 130-letnici njegovega rojstva in je sprožila plaz raziskovalnih aktivnosti o njegovem življenju in delu.
Tudi spomeniška služba se je vključila v raziskovalno delo, saj je skušala najti tako cimpračo, kot je bila Puhova. Z županom g. Kaučičem sva jo odkrila v bližini Puhove domačije (Sakušak 118) in se odločila, da jo prestavimo na mesto, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša. Še preden smo jo odkupili in izdelali načrt za njeno prestavitev, je pogorela.
Zopet smo se znašli v začaranem krogu. Po temeljitem preverjanju terena smo leta 1999 v bližini Puhove domačije našli cimpračo, ki sodi v čas Puhovega rojstva. Občina Juršinci jo je odkupila in mi zaupala, da jo v okviru spomeniške službe preuredim v Puhov muzej. Razstavni del projekta je prevzela Kristina Šamprl Purg in ga odlično izpeljala. S pomočjo Ministrstva za kulturo, Občine Juršinci, Zgodovinskega arhiva in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter članov Društva rojaka Janeza Puha nam je uspelo zgraditi Puhov muzej. Nekaj ur pred njegovim odprtjem (12. avg. 2000) pa ga je požar do tal uničil.
Zopet smo se znašli na začetku. žalost, trma in odločnost so nam dale novih moči. V rekordnem času nam je s Krampljevo gradbeno ekipo in z vsemi, ki so sodelovali pri izgradnji pogorelega muzeja, uspelo postaviti objekt, ki je ohranil zgodovinske, etnološke in sociološke značilnosti časa, v katerem je Puh živel in deloval.
Človeška zloba nikoli ne počiva in, kot kaže, je na Puhovini neustavljiva. Leta 2004 smo ponovno nemočni opazovali ognjene zublje, ki so zajeli slamnato streho Puhovega muzeja in jo uničili. Požigalec ni dosegel svojega cilja, saj tudi tokrat nismo obupali. Še z večjo voljo smo se lotili obnove požganega muzeja, mu dodali gospodarsko poslopje in obiskovalcem podarili domačijo, ki močno spominja na tisto, v kateri se je rodil Janez Puh.
Janez Puh – raznolika in večplastna osebnost
Janez Puh (1862 - 1914)
Ko želimo določiti najpomembnejše področje dela in ustvarjanja Janeza Puha, smo v rahli zadregi, kateri od njegovih številnih dejavnosti dati prednost. Katero področje njegovega delovanja in ustvarjanja je pravzaprav tisto, ki je zanj najbolj značilno?
Eni zatrjujejo, da je to področje industrije, glede na to, da ga svet danes najbolj pozna po veliki tovarni Steyr-Daimler-Puch v Gradcu, drugi zopet, da ima prednost področje obrti, in sicer ključavničarstvo, saj je začel kot obrtnik in tudi pozneje v veliki tovarni delal po istem načelu. Arhivska svetovalka in avtorica knjige z naslovom »Janez Puh: človek-izumitelj-tovarnar-vizionar«, Kristina Šamperl-Purg, meni, da je najvažnejše področje izumiteljstva, izboljšav in inovacij, kajti zaradi njegovih tovrstnih sposobnosti in uspehov bo preživel to tisočletje. Kljub temu pa ne moremo tudi mimo trgovine, saj je sam prodajal svoje izdelke, ne moremo mimo šolstva, kajti Puh je ravno izobraževanju, predvsem na področju prometa, ekologije in managementa, postavljal zelo visoke zahteve, štipendiral mlade in za svojo tovarno drago plačeval znanje najboljših iz evropskega prostora. Tudi področja umetnosti ni zanemaril – njegova kolesa in motorna kolesa ter motocikli imajo namreč zelo lepe risarsko in tudi reliefno izdelane detajle. Prav tako se je zavedal pomena likovno zgovorne in barvno ter vsebinsko učinkovite reklame, predvsem plakatov, za katere je poiskal najboljše umetnike, oblikovalce in tiskarje. Če ne bi omenili športa, bi bili upravičeno prizadeti športniki, kajti Janez Puh je ravno prek športa in z njegovo pomočjo odpiral vrata največjih trgovskih hiš. Bil je velik ljubitelj živali, gojil je konje in pse, jih vzgajal in treniral. Bil je tudi navezan na slovensko zemljo, ohranil je vero staršev in imel je posluh za socialne probleme. Po današnjem pojmovanju državnih meja je Janez Puh ustvarjal v tujini.
Ste vedeli, da so ta mitološka bitja starejša od prvega decembrskega dobrega moža?
6...
