Preizkusite jedi iz časov naše zgodovine
Zgodovina kraja CVEN
Vas se omenja nekje od druge polovice 14. stoletja. Svoje ime je dobilo po grofu ZWENK.
Cven je dale slovel po svojih konjskih dirkah. Na Cvenu so bile prve konjske dirke v Jugoslaviji in druge v Evropi. Prvi so se tu pojavile e leta 1875, ko se omenjajo na cvenskih srenjskih panikih. Od tod so se prestavile na travnike pri dananjem novem Cvenu, leta 1920 pa na posestvo Zadruge za vzrejo rebet, kot reejo Cvenarji na rebarno, tudi na Cvenu. Dejstvo, da je bilo prvo dirkalie na Cvenu in potem e toliko asa, ni brez osnove. Povezano je z globoko zakoreninjenostjo cvenskih kmekih gospodinjstev v konjerejo. Velike cvenske kmetije so pri obdelavi zemlje zahtevale zdrave in hitre konje.
Konj je bila glavna pogonska sila, od njega je bila v precejnji meri odvisna uspenost kmetije. e je bil vrt slika gospodinje, potem so bili konji s svojim izgledom slika gospodarja in nenazadje celotne kmetije. Na konje se ni navezal samo gospodar, ampak cela druina. Znano je, kako s tekim srcem so kmeki ljudje konja prodali zlasti v mesnico in kako instinktivno je ta trenutek zaslutil tak konj, ki so ga ob taki priliki zelo steka spravili iz hleva. Znano je, da so prodani konji prepoznali prejnjega gospodarja kasneje e desetletja in ve.e obnaanje konja je bilo na viji ravni od ostalih domaih ivali, saj velja za inteligentno ival. iveti s konjem je bil sestavni del naina ivljenja. Kmeki lovek je imel do konja mnogo bolj emocionalen odnos, nenazadnje je bil njegov stalni spremljevalec- sodelavec v pravem pomenu besede. Nagnjenost k delu na Murskem polje je bila ena od glavnih, e ne glavna vrednota.
V asu med drugo svetovno vojno je bila na alost cvenska konjereja mono deformirana. Vojska je namre mobilizirala tevilne kvalitetne konje. Po vojni so tevilni gospodarji ostali brez konj ali pa so jim vrnili pokodovane ali bolne. Lahko si predstavljate, v tako veliki vasi, kot je Cven, s toliko konji, da je bila vedno kaka vprega na cesti; topot konjskih kopit je zato dajal svojevrsten ritem loveku, ki je tu ivel. In sedaj so bili tega oropani. Leta 1954 so lokalne oblasti dirkalieprestavile v Ljutomer. rebarno s pripadajoim dirkaliem so prile v last Zadruge . rebarno so zapustili, pustili da jo razjeda zob asa, zemljo pa preorali. In Cvenarji so utili, da so jim vzeli nekaj, kar je njihovega.
Na naem turizmu, ki meji na posestvo bive rebarne, smo ta pridih preteklosti oznaili s 'konjsko podkovo' kot dralo na stolih ali v prispodobi, kdor najde 'podkev' in jo prime, ga spremlja srea.